Nemčija je bila zaradi morebitnega pomanjkanja zemeljskega plina v zimskem času prisiljena znova zagnati ustavljene elektrarne na premog.

Hkrati so nekatere evropske države pod vplivom ekstremnih vremenskih razmer, energetske krize, geopolitike in številnih drugih dejavnikov

znova zagnali proizvodnjo električne energije iz premoga.Kako gledate na »nazadovanje« številnih držav pri vprašanju zmanjševanja emisij?V

kontekst spodbujanja preobrazbe zelene energije, kako izkoristiti vlogo premoga, pravilno obravnavati odnos med nadzorom nad premogom

in doseganje podnebnih ciljev, izboljšanje energetske neodvisnosti in zagotavljanje energetske varnosti?Kot 28. konferenca pogodbenic Združenih držav

Okvirna konvencija držav o podnebnih spremembah je tik pred sklenitvijo, ta številka raziskuje posledice ponovnega zagona proizvodnje energije iz premoga za

preoblikovanje energije v moji državi in ​​doseganje cilja »dvojnega ogljika«.

Zmanjšanje emisij ogljika ne more zmanjšati energetske varnosti

Napredovanje vrha ogljika in ogljične nevtralnosti ne pomeni opustitve premoga.Nemški ponovni zagon električne energije na premog nam pove, da je energetska varnost

mora biti v naših rokah.

Nedavno se je Nemčija odločila ponovno zagnati nekatere zaustavljene elektrarne na premog, da bi preprečila pomanjkanje električne energije v prihajajoči zimi.To kaže

da so se politike zmanjševanja emisij ogljika v Nemčiji in celotni EU umaknile nacionalnim političnim in gospodarskim interesom.

Ponovni zagon električne energije na premog je nemočna poteza

Tik pred začetkom rusko-ukrajinskega konflikta je Evropska unija začela izvajati ambiciozen energetski načrt, ki je obljubljal znatno

zmanjšati emisije toplogrednih plinov in povečati delež obnovljive energije v proizvodnji električne energije s 40 % na 45 % do leta 2030. Zmanjšati

ogljikemisije na 55 % emisij iz leta 1990, se znebiti odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in do leta 2050 doseči ogljično nevtralnost.

Nemčija je bila vedno vodilna pri zmanjševanju emisij ogljika na svetovni ravni.2011 je takratna nemška kanclerka Merkel oznanila, da

Nemčija bi do leta 2022 zaprla vseh 17 jedrskih elektrarn. Nemčija bi postala prva večja industrializirana država v

svet opustil proizvodnjo jedrske energije v zadnjih 25 letih.Januarja 2019 je objavila nemška komisija za umik premoga

da bodo vse elektrarne na premog zaprte do leta 2038. Nemčija se je zavezala, da bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov na 40 % glede na leto 1990.

ravni emisij do leta 2020, doseči cilj zmanjšanja za 55 % do leta 2030 in doseči ogljično nevtralnost v energetski industriji do leta 2035, tj.

delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov 100 %, doseganje popolne ogljične nevtralnosti do leta 2045. Ne samo Nemčija, ampak tudi številne

Evropske države so se zavezale k čimprejšnji opustitvi premoga, da bi zmanjšale izpuste ogljikovega dioksida.na primer

Italija se je zavezala, da bo opustila premog do leta 2025, Nizozemska pa se je zavezala, da bo opustila premog do leta 2030.

Po rusko-ukrajinskem sporu pa je morala EU, zlasti Nemčija, narediti velike prilagoditve pri zmanjševanju emisij ogljika

politike iz potrebe po soočenju z Rusijo.

Od junija do julija 2022 je srečanje ministrov EU za energetiko revidirano cilj deleža obnovljive energije do leta 2030 nazaj na 40 %.8. julija 2022 je

nemški parlament je preklical cilj 100-odstotne proizvodnje energije iz obnovljivih virov do leta 2035, vendar je cilj doseganja celovitega

ogljična nevtralnost leta 2045 ostane nespremenjena.Za uravnoteženje se bo leta 2030 povečal tudi delež obnovljivih virov energije.

Cilj je bil dvignjen s 65 % na 80 %.

Nemčija se bolj kot druga razvita zahodna gospodarstva zanaša na energijo iz premoga.Leta 2021 nemška proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov

je predstavljal 40,9 % celotne proizvodnje električne energije in je postal najpomembnejši vir električne energije, vendar delež premoga

moč je takoj za obnovljivo energijo.Po rusko-ukrajinskem sporu je proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina v Nemčiji še naprej upadala,

z najvišje vrednosti 16,5 % leta 2020 na 13,8 % leta 2022. Leta 2022 se bo nemška proizvodnja električne energije iz premoga po padcu na 30 % leta 2022 spet povečala na 33,3 %.

2019. Zaradi negotovosti v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ostaja proizvodnja električne energije na premog za Nemčijo zelo pomembna.

Nemčija nima druge izbire, kot da znova zažene proizvodnjo energije iz premoga.Končno je EU uvedla sankcije Rusiji na področju energetike po

Rusko-ukrajinski konflikt, ki je povzročil visoke cene zemeljskega plina.Nemčija ne zdrži pritiska, ki ga prinaša drago naravno

plina za dolgo časa, zaradi česar se konkurenčnost nemške predelovalne industrije še naprej povečuje.upad in gospodarstvo

je v recesiji.

Ne le Nemčija, tudi Evropa znova zaganja energijo s premogom.20. junija 2022 je nizozemska vlada izjavila, da je v odgovor na energijo

krize bi odpravila omejitev proizvodnje elektrarn na premog.Nizozemska je prej prisilila elektrarne na premog, da obratujejo pri 35 %

največje proizvodnje električne energije za omejitev emisij ogljikovega dioksida.Po odpravi omejitve proizvodnje energije iz premoga bodo elektrarne na premog

lahko deluje s polno zmogljivostjo do leta 2024 in prihrani veliko zemeljskega plina.Avstrija je druga evropska država, ki je popolnoma opustila premog

proizvodnjo električne energije, vendar uvozi 80 % svojega zemeljskega plina iz Rusije.Avstrijska vlada je morala zaradi pomanjkanja zemeljskega plina

ponovno zagnati elektrarno na premog, ki je bila zaprta.Tudi Francija, ki se v glavnem zanaša na jedrsko energijo, se pripravlja na ponoven zagon premoga

moč za zagotovitev stabilnega napajanja.

Tudi Združene države se "obračajo" na poti k ogljični nevtralnosti.Če želijo Združene države doseči cilje Pariškega sporazuma, potrebujejo

zmanjšati emisije ogljika za najmanj 57 % v 10 letih.Ameriška vlada si je zastavila cilj zmanjšati emisije ogljika na 50 % do 52 %

ravni iz leta 2005 do leta 2030. Vendar so se emisije ogljika leta 2021 povečale za 6,5 ​​% in leta 2022 za 1,3 %.